Boštjančič: Bolje bi bilo, da bi vlagali kam drugam kot v orožje

Po neuradnih informacijah N1 obstaja precejšnja verjetnost, da bo vlada jutri spregovorila o načrtu za povečanje obrambnih izdatkov. To bi pomenilo, da bi se koalicijski partnerji še pred sejo o tem pogovarjali na jutranjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. Vendar pa koalicijske stranke, kot zatrjujejo v SD in Levici, gradiva o tem še niso prejele.

Slovenija sodi med države članice zveze Nato, ki še ne dosegajo na vrhu zavezništva leta 2014 dogovorjenega dvoodstotnega praga za obrambo.

O dviganju obrambnih izdatkov v državah članicah EU in zvezi Nato se v zadnjih mesecih govori zelo resno. Potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen že v začetku marca predstavila načrt za ponovno oborožitev Evrope in napovedala za 150 milijard evrov posojil državam članicam za obrambne izdatke, bo do sprememb prišlo tudi na ravni severnoatlantskega zavezništva.

Na junijskem vrhu zveze Nato, ki bo potekal v Haagu, je po napovedih mogoče pričakovati predlog dviga spodnje meje obrambnih izdatkov. Sprva je bilo govora o dvigu na tri odstotke BDP, po zadnjem poročanju Reutersa pa naj bi se zvišali na 3,5 odstotka BDP.

Slovenija mora zato še pred vrhom zavezništva predstaviti cilje, kako bo dosegla trenutno zahtevani cilj, ki je postavljen pri dveh odstotkih BDP. Naša država se že nekaj let nahaja na repu lestvice držav članic Nata po vsoti denarja, ki ga namenja za obrambo. Dva odstotka BDP za obrambo je lani doseglo 22 od 32 članic zavezništva, manj od Slovenije so prispevale le še Luksemburg, Belgija in Španija. Slovenija je medtem lani na letni ravni povišala obrambne izdatke iz 1,32 na 1,37 odstotka BDP.

Premier Robert Golob je že na marčevskem vrhu voditeljev držav članic EU o obrambi povedal, da bo Slovenija morala prej doseči dvoodstotni prag izdatkov za obrambo. Pred tem je sicer večkrat dejal, da bo Slovenija ta cilj dosegla do leta 2030. A vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo in njegova napoved, da se Evropa ne bo mogla vedno zanašati na ZDA, če ne bo povečala lastnih obrambnih zmogljivosti, je prinesla novo realnost.

Vlado zdaj čaka pomembna naloga, da pred vrhom zavezništva pripravi načrt o povečanju obrambnih izdatkov. Po tem, ko bo vlada načrt sprejela, bo sledila javna razprava, na koncu pa bo o njem odločal državni zbor. Čeprav podrobnosti še niso znane, je pa že jasno, da bo morala Slovenija za dvig obrambnih odstotkov nameniti okoli 320 milijonov več, kot namenja danes, da bo dosegla zahtevani dvoodstotni prag.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ob robu novinarske konference o učinkih plačne reforme odgovarjal tudi na nekatera vprašanja, povezana z dvigom obrambnih izdatkov. V svojih odgovorih je bil predvsem kritičen do pozivov k dvigu, saj bi se po njegovem mnenju morali bolj kot o odstotkih pogovarjati o tem, kam vlagati za večjo varnost.

Poudaril je, da dogovora na evropski ravni, za koliko naj se dvignejo obrambni izdatki, še ni, zato se mi zdi nesmiselno špekulirati o tem, za koliko odstotkov BDP naj jih dvigne Slovenija. Pri pozivih k dvigu prihaja namreč veliko pritiskov "tako z vzhoda kot tudi zahoda".

Do višanja izdatkov je kritičen tudi zaradi svoje funkcije finančnega ministra, saj ga skrbi, kako bo država financirala. "Verjamem, da bi bilo skoraj za vse boljše, da bi vlagali kam drugam kot v orožje," je dejal. Zaradi tega si Boštjančič želi, da bi tudi na ravni Evropske unije ohranili enotnost pri tem vprašanju in da se bo Komisija na pozive k dvigu obrambnih izdatkov odzvala po zdravi pameti.

Izpostavil je tudi, da se podatki o tem, za koliko naj bi se na junijskem vrhu zvišali izdatki za obrambo, spreminjajo na vsaka dva tedna. Po njegovih besedah se tudi na sestankih v Bruslju konstantno tekmuje s številkami in odstotki, ob tem pa je vse premalo govora o tem, kako bo veliko trošenje javnega denarja sploh povečalo varnost.

"Absolutno je varnost bistveno širše vprašanje, kot je vprašanje orožja, in to so tista vprašanja, ki jih moramo odgovoriti, potem se pa pogovarjamo o odstotku. Trenutno imam pa občutek, kot da smo vsi padli pod neki veter, za katerega v veliki meri osebno verjamem, da je pogojen s čistimi finančnimi interesi," je dejal Klemen Boštjančič.

V največji koalicijski stranki Gibanju Svoboda so mnenja, da bo treba zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer obrambne izdatke povečati. Načrt za krepitev odpornosti države bo temeljil na treh stebrih – obrambi, širši družbeni varnosti in odpornosti celotne družbe. Ocenjujejo pa, da zgolj nakup orožja ne bo prinesel rešitev, temveč je treba varnost krepiti z opremo, ki ima dvojno uporabo – civilno in vojaško.

Na drugi strani so v najmanjši koalicijski stranki Levica odkrito kritični do dviga obrambnih izdatkov. Čeprav še čakajo na konkretne vladne predloge o načrtu za njihov dvig, ne nameravajo odstopiti od svojega stališča, da povečevanje izdatkov za orožje nikakor ne sme vplivati na socialne storitve. Poudarjajo tudi, da bi morala Slovenija varnost graditi predvsem na mirovnem sodelovanju, diplomaciji in nevtralnosti.

V SD pa menijo, da bi bilo najbolje, da vlada nadaljuje po vnaprej začrtani poti investicij v obrambne zmogljivosti, obrambni izdatki pa morajo biti usmerjeni k širšim ciljem odpornosti družbe – civilni zaščiti, kriznemu upravljanju in zaščiti kritične infrastrukture.

V opozicijski SDS in NSi se zavzemajo za čim hitrejšo izpolnitev zaveze o dveh odstotkih BDP za obrambo, a so prepričani, da zgolj to ne bo dovolj. V NSi menijo, da se bo morala Slovenija hitro odzvati, drugače "lahko ostane sama", kar pa je v trenutnih zaostrenih geopolitičnih razmerah tvegano.

Predsednik SDS Janez Janša je pred časom sicer dejal, da bo morala država obrambne izdatke dvigniti na bistveno več kot na dva odstotka BDP, pri tem pa ne smejo trpeti zdravstvo, šolstvo, socialna država in gospodarstvo. Denar za obrambo bi po mnenju prvaka SDS lahko dobili s prerazporeditvijo sredstev za zeleni prehod in nevladne organizacije.